Kaj nam polži govorijo o razvoju Zemlje?

»Polži nas lahko tudi marsičesa naučijo,« poudarja Rebecca Run­dell, ki na Državni univerzi New York proučuje polže. »Hiške, ki jih nosijo s seboj vse življenje, saj bi brez njih hitro poginili, so iz kalci­jevega karbonata, v katerega se vtisnejo dogodki v času njihovega življenja. V nasprotju z oklepi ali pokrovkami kril pri žuželkah se hiške ohranijo tudi, ko polž pogine, in ostanejo pričevalke časa. Tako je dovolj, da proučimo sedimente, v njih odkrijemo polžje hi­šice in izvemo marsikaj o preteklih ekoloških skupnostih v določe­nem območju,« meni Rundellova.

Pričevalci dogajanja v okolju pa niso le hiške, ampak tudi živi polži. Če imajo težave pri gradnji hišk, pomeni, da je v okolju nekaj narobe. Tako na primer morski polži že opozarjajo na preveliko za­kisanje oceanske vode. Podobno nas lahko na marsikaj opozorijo tudi na kopnem.

»Kopenski polži so precej izbirčni glede okolja. Za obstoj potre­bujejo določeno raven vlage, sence in dovolj razpadajočih snovi. Če tega nimajo, poginejo. In to je šele začetek. Ko mali polžek začenja izginjati, je nujno, da se vprašamo, kaj bo sledilo. Če znamo odgo­voriti, se morda lahko nezaželenemu razvoju dogodkov še pravoča­sno izognemo,« meni Rebecca Rundell.

Polži nas torej lahko opozorijo na spremembe, ko so te še tako neznatne, da jih sami sploh ne zaznavamo.

Odlomek je iz članka Silvestre Rogelj Petrič Polži lezejo počasi, izginjajo pa hitro, revija Gea, april 2017