Kdo je oče gorskega kolesarstva?

Kadarkoli beseda nanese na zgodovino gorskega kolesarstva, se krešejo mnenja. Na vprašanje, kdo je pravzaprav začetnik te, recimo ji terenske vožnje s kolesom, namreč ni enega odgovora. Izumitelji gorskega kolesa bi lahko bili znameniti »Buffalo Soldiers«, ki so daljnega leta 1896 preizkušali robustna kolesa na poti med Missoulo v Montani in Yellowstonom v Wyomingu. Pionirske zasluge lahko pripišemo tudi zanesenjakom iz Velo Cross Cluba Parisien, ki so v petdesetih letih prejšnjega stoletja gojili šport, zelo podoben današnjemu gorskemu kolesarstvu. Ali pa Johnu Finleyju Scottu, ameriškemu kolesarskemu navdušencu, ki je leta 1953 predelal starega schwinna in ga poimenoval »woodsie bike«. Vsi našteti, in verjetno smo še koga izpustili, so bili predhodniki gorskega kolesarstva.

A tisti pravi zanesenjaki so prišli na vrsto šele v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Zibelka gorskega kolesarstva je bila v severni Kaliforniji, natančneje v Marin Countyju, na neštetih gozdnih poteh in gorskih stezicah znamenitega Mt. Tama severno od San Francisca. Ideja je bila preprosta. Kolesarji v ameriški družbi, ki se je v tistem času množično motorizirala, enostavno niso imeli svojega mesta. Veljalo je splošno prepričanje, da se s kolesi prevažajo ljudje z roba družbe. Zato so se zatekli na brezpotja, v naravo, v gozdove, ki jim tam ni videti konca … Za vožnjo po kolovozih in gozdnih poteh pa so potrebovali drugačna kolesa.

Odlomek je iz članka Gregorja Šketa Komu pripisati očetovstvo, revija Gea, maj 2017