Kdo so bile Slovenke, ki so vzgajale voditelje sveta?

Množična emigracija ženske delovne sile z Goriškega, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, se je začela v dru­gi polovici 19. stoletja, ko se je ob gradnji Sueškega prekopa in po njegovem odprtju leta 1869 povečalo število evropskih podjetni­kov v Egiptu, naseljenih predvsem v Aleksandriji in Kairu. Kmečka in meščanska dekleta so se pri bogatih evropskih družinah zapo­slovale kot kuharice, sobarice, varuške, dojilje, guvernante, šivilje … Samske ženske so ta dela opravljale kot življenjski poklic. V do­mače kraje so se praviloma vračale le na obisk, za stalno pa so se vrnile šele ob upokojitvi. V mnogo težjem položaju kot neporočene so bile poročene žene in matere, ki so pogosto zapustile komaj ne­kajmesečnega dojenčka in za dobro plačo odšle v Egipt kot dojilje. Usode teh aleksandrink in njihovih potomcev so bile najbolj ža­lostne. Če jih imajo njihovi varovanci, ki so se razkropili po vsem svetu, v spominu kot materinsko pozorne in požrtvovalne ženske s posebno slovansko toplino, se njihovi otroci še danes spominjajo predvsem hrepenenja po mami in odtujenosti. Pisale pa so se tudi srečne zgodbe. Nekatere ženske so v Egiptu spoznale ljubezen ter se dobro poročile. Zdaj so njihovi otroci razkropljeni po vsem svetu – od Kanade, ZDA, Francije, Švice vse tja do Avstralije.

Odlomek je iz članka Katje Željan Lepe Vide, ki so vzgajale voditelje sveta, revija Gea, april 2017